Spremembe so v oglaševanju in trženju vsakoletna stalnica. Za katero od novosti pa lahko pričakujemo, da se bo res »prijela« v 2024? 

Poglobili smo se v novosti, obete in strokovne sentimente ter izluščili sedem trendov, ki bodo definirali naslednje marketinško leto:

1. Generativna umetna inteligenca vodi igro.
2. Revolucija uporabniške izkušnje skozi personalizane pristope. 
3. Avtentičnost znamk in vsebin bo pomembnejša kot kdajkoli.
4. Ni prodaje brez videa, animacij in interaktivnih rešitev.
5. Umik piškotkov prinaša večjo težo digitalni varnosti in zasebnosti.
6. Dober posel je trajnosten, družbenoodgovoren posel.
7. Pametna uporaba orodij MarTech definira zmagovalce.

Kaj pravzaprav obeta ta pravljična sedmerica? Poglejmo si več. 

Rast generativne umetne inteligence

Umetna inteligenca je v 2023 iz »buzzworda« prerasla v ključno orodje in ta trend se bo nadaljeval tudi v letu 2024.

Raziskava portala Statista kaže, da med trženjskimi strokovnjaki v ZDA, Združenem kraljestvu, Indiji in Kanadi kar 47 % vprašanih zaupa umetni inteligenci (AI) pripravo ciljanih oglasov. 42 % vprašanih AI uporablja za hitro in odzivno prilagajanje vsebine in ponudb, medtem ko 39 % strokovnjakov z umetno inteligenco optimizira pošiljanje e-pošte. 

Rast zaupanja v umetno inteligenco bo pomembno vplivala na njeno razširjenost oz  adopcijo. Pri Next Move Strategy Consulting napovedujejo, da bo trg umetne inteligence še naprej rastel: V letu 2024 naj bi tržni delež dosegel skoraj 300 milijonov dolarjev, do 2030 pa naj bi presegel 1 milijardo in 800 milijonov dolarjev. 

Med najbolj uporabljanimi in v oglaševalske rešitve implementiranimi rešitvami je ChatGPT. V 2024 lahko pričakujemo tudi porast konkurenčnih rešitev, ki bi zagoravljale vedno boljšo pogovorno izkušnjo ali celo novejše jezikovne modele (LLM).

Nekaj alternativ, ki že pridobivajo na priljubljenosti:

• Pi (Inflection)
• Google Bard in Googlova nova Search Generated Experience (SGE)
• Claude AI
• Poe

Revolucija uporabniške izkušnje skozi personalizane pristope.

Generativna umetna inteligenca bolj ali manj uspešno avtomatizira uporabniško izkušnjo in marsikatere interne procese podjetij. S kombinacijo orodij kot so Midjourney, že omenjeni ChatGPT in orodji za video smo že danes priča raznolikim animiranim avatarjem, ki aktivno komunicirajo z uporabniki in se odzivajo praktično v realnem času.

Hitra obdelava podatkov prav tako omogoča izjemne (in izjemno skalabilne) ravni personalizacije izdelkov in storitev, pa naj gre za hiper-prilagajanje barv in oblik superg v interaktivni spletni trgovini ali pisanje imena na pločevinko pijače. 

Osebni pristop, ki ugodi željam in pričakovanjem uporabnice, ne bo šel nikoli iz mode. Pričakujemo lahko torej, da se bodo znamke v želji po močnejših vezi z uporabniki usmerile v prilagodljivost. 

Kar pa ne pomeni, da ne obstajajo tveganja.

Avtentičnost znamk in vsebin bo pomembnejša kot kdajkoli.

Avtomatizacija procesov resda odnese ogromno količino dela, a prinese tveganje: opazno »robotske« interakcije. Anketa Hootsuite je pokazala, da 62 % uporabnikov ne bo zaupalo in se angažiralo z vsebinami, za katere je očitno, da so ustvarjene zgolj z umetno inteligenco. Pri tem so seveda opazne generacijske razlike: pripadniki Gen Z menijo, da jim pri uporabniški izkušnji ni tako pomembno »avtorstvo« človeka ali AI, medtem ko naj bi pripadniki generacije X in baby boomerji še vedno stavili na pristnega človeka v ozadju.

V poplavi vsebin bo tako za uspešna podjetja in znamke nujno definirati, v kakšni meri in za kakšne naloge se je smotrno nasloniti na umetno inteligenco. Poznavanje svojih uporabnikov in strank je ključno, pri tem pa nam bo človeška empatija še kako v pomoč. 

Ni prodaje brez videa, animacij in interaktivnih rešitev.

Kot smo zapisali že v prejšnjem članku, je uporaba (vertikalnih) video vsebin ključen del digitalnih strategij. Deležniki v želju po zabavi in, neposredno rečeno, zabijanju časa spremljajo tako kratke posnetke (TikTok, Reels, Shorts ipd.) kot daljše vsebine (npr. streami).

Poleg video formata in interaktivnih 3D avatarjev pa bodo digitalno oblikovanje in izkušnjo glede na napovedi HubSpot in Wordlight Media oblikovali še naslednji principi: 

• kinetična tipografija, ki organsko usmerja pozornost na pomembne dele spletnih vsebin;
• strukturirana tipografija s prevlado velikih tiskanih črk, močnih oblik in odebeljenih stilov;
• »novi retro«, močno navdahnjen z nostalgijo kolažev iz 2000-ih ter znanstvene fantastike iz 80ih (po domače: kjer se srečajo Stranger Things in Britney Spears);
• brutalizem vs. minimalizem oz. večni boj med elegantnimi stranmi s popolnoma razbremenjeno predstavitvijo vsebin ter brutalnimi kombinacijami gradientov in tipografij, ki povsem odstopajo od klasike;
• mešana in obogatena resničnost, ki bo služila predvsem izkušnji »showroomov« in spletnih trgovin, mestoma tudi izkustvenih dogodkov;
• glasovno iskanje, kar bo vplivalo predvsem na SEO in pripravo vsebin.

Umik piškotkov daje več teže varnosti in zasebnosti.

Raziskava McKinsley & Company jasno kaže, da deležniki postajajo vedno bolj preudarni glede tega, katere vrste podatkov delijo in s kom jih delijo.

Deležnikom očitno najbolj ustreza izmenjava ključnih podatkov s ponudniki zdravstvenih in finančnih storitev, čeprav pri vprašanju varstva podatkov nobena panoga ni dosegla 50-odstotne ocene zaupanja. Na družbenih omrežjih naj bi bili deležniki še bolj skeptični, saj jih poleg deljenja podatkov skrbi potencialno nadlegovanje, ki sledi razkrivanju identitete.

Podjetja, ki želijo ohraniti zaupanje potrošnikov, bodo zato morala revidirati lastne pravilnike in procese (sploh za primere krizne komunikacije ob hekerskem vdoru ali ugotovitve nepravilnosti hrambe podatkov), poskrbeti za ustrezne in transparentne kanale za vprašanja in podporo strankam, prav tako pa bodo morala izpostaviti, kdaj NI nujno, da potrošniki z njimi delijo svoje osebne podatke.

Pomembna sprememba je tudi premik k “prihodnosti brez piškotkov”. Google je maja 2023 napovedal posodobitev sistema Privacy Sandbox in Topics API za splet, kar pomeni opustitev piškotkov tretjih oseb v Chromu v drugi polovici 2024. Za oglaševalce in tržnike to pomeni prilagajanje načinov merjenja učinkovitosti sporočil.

Dober posel je trajnosten, družbenoodgovoren posel.

Deležnikom je očitno pomembna zasebnost in varna hramba podatkov. Enako pomembnost in podporo pa pripisujejo tudi podjetjem in znamkam, ki so jasno in javno zavezana trajnostnemu poslovanju in odgovornosti do družbe. Predvsem pri ekoloških tematikah bodo javnost zanimale prakse in konkretna dejanja, saj t.i. greenwashingu ne verjame več.

Pametna uporaba orodij MarTech definira zmagovalce.

Ko govorimo o orodjih MarTech, govorimo o mobilnih potisnih obvestilih, e-poštnem trženju, spletnem profiliranju ipd. Kot kažejo raziskave, so kljub morju možnsoti orodja precej slabo uporabljana – na vprašanje: “Kolikšen odstotek MarTech zmogljivosti uporablja vaše podjetje danes?” so strokovnjaki skozi leta odgovarjali vedno slabše: iz 58 % leta 2020, na 42 % leta 2022, do precej žalostnih 33 % leta 2023. Negativen trend kaže, da bodo največjo razliko v 2024 naredili tisti, ki bodo svoja MarTech orodja učinkovito prepletli in strateško izkoriščali.

Čeprav lahko vzpostavljanje učinkovitega MarTech zbirka orodij omogoči večkanalno izkušnjo za stranke, ne smemo podcenjevati pomembnosti naložb v človeške vire, saj lahko le tako dosežemo učinkovito in optimizirano digitalno izkušnjo.

Drzno v 2024 z Boldom.

Trendi in novosti narekujejo drzne rešitve. Vsi, ki želite ostati pred konkurenco, si lahko ogledate še  brezplačna gradiva in predloge na naši spletni strani. Za svetovanje in snovanje trendovskih rešitev z našo ekipo pa se vidimo na sestanku v živo – v 2024 ali prej.